Ob 34. letnici prireditve ob obeležjih na mejnem prehodu Robič in Šentviški Gori

Veterani OZVVS Gornjega Posočja smo se ob 34. letnici osvojitve prvega mejnega prehoda Robič 28.6.1991 in zavzetja skladišča orožja JNA na Šentviški Gori

30.6.1991, spomnili na takratne dogodke.

Na Robiču smo 28. junija pripravili manjšo slovesnost na kateri sta prisotne pozdravila podžupan občine Kobarid Darko Rosič pripadnik 140. Diverzantskega odreda TO

in Miran Finc komandir 183. Protidiverzantskega voda TO.

Slovesnosti so se udeležili tudi pripadniki takratne Milice, danes člani veteranske organizacije SEVER in delegacija OZVVS Idrija Cerkno.

Govor komandirja 183. Protidiverzantskega voda poročnika Mirana Finca:

Po 34. letih stojimo na tem mestu, kjer se spominjamo pomembnega dogodka, ki je preoblikoval pot naše države in našega naroda - osvoboditev mejnega prehoda Robič. 

28. junij 1991 ni le datum, ampak simbol odločnosti, poguma in neomajnosti, saj je prav Robič postal prvi odprti mednarodni mejni prehod nove države.

V imenu 183. voda za protidiverzantsko delovanje se iskreno zahvaljujem organizatorju današnje slovesnosti, Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje, ter predsedniku Iztoku Uršiču, da ste nam danes dali priložnost, da spregovorimo.

Hvaležni smo, da se tudi spregledani in pogosto pozabljeni prispevki naše enote ne potisnejo v pozabo. Danes bi vam rad na kratko predstavil kronologijo, v kateri je naša enota odigrala pomembno vlogo.

Naša naloga ni bila lahka – bila pa je jasna: blokada in preprečitev pomoči JLA in kasneje prevzeti nadzor nad mednarodnim mejnim prehodom Robič.

V teh desetletjih se je marsikaj zgodilo. Pisale so se knjige, snemali dokumentarni  filmi in vendar … ne morem mimo grenkega priokusa.

Z vsem spoštovanjem do vseh, ki so se trudili ohranjati spomin – naj povem odkrito, da nihče do sedaj nas ni vprašal, kaj se je dogajalo med osamosvojitveno vojno.

Sprašujem se, kako da do danes nismo slišali odgovora, kaj je botrovalo temu, da se je enota JLA na mejnem prehodu predala, kdo jo je razorožil, kako je prišla do Kobarida,...

Da obudimo spomine na trenutke iz 27. in 28. 06. 1991.

27.06.1991 je 183. PDV, kot edina oborožena enota na kobariškem s    prisluškovanjem radijske zveze JLA ugotovila, da gre iz Tolmina 5 vojaških vozil - 3 tovornjaki in dve terenski vozili. Na cesto Tolmin - Kobarid je bila poslana izvidnica, ki naj bi opazovala dogajanje. Omenjeno kolono vozil so srečali pred vasjo Idrsko in jo spremljali do Kobarida. Tu se je kolona razdelila in sicer en tovornjak in dve terenski vozili so nadaljevali pot v smeri Bovca, en tovornjak in terensko vozilo pa proti Staremu selu. Od izvidnice v Starem selu dobimo potrditev, da sta vozili prišli v karavlo. Te informacije javimo na takratno Postajo milice Kobarid in OŠTO, kjer dobimo obvestilo, da prihajajo s strani JLA še dodatne okrepitve in katerim naj se onemogoči prihod na cilj. V primeru neupoštevanja ukaza naj se strelja v kolesa. Prva barikada je bila postavljena pred »Frnažo« žaga Ohojak in Zotlerjevo kmetijo. Sestavljena je bila iz drevesnih debel, katere je dostavil Ohojak Miloš. Zaradi neugodnega položaja se enota premakne do gostišča Franko, kjer postavi novo barikado. Sledja je sestavljena iz dveh tovornjakov (Planike Kobarid in Žage Ohojak). Tam enota izgubi stik s poveljstvom OŠTO in s pomočjo policije dobi informacijo, da je enota JLA odšla v smeri Livek - Matajur. Po obisku in posvetu s Hrovat Silvom, smo barikado premestili za vas Robič. Sestavljena je bila iz kamionov (Petrica in Danijelič). Na barikadi pride do srečanja med mano in poveljnikom JLA Jelić Mladenom, katera je zavzela mejni prehod Robič . Komandirju JLA se prepove prehod do karavle (zaradi potreba po hrani in oblačilih), zato se le-ta vrne na mejni prehod. Ta dan je bila naloga enote preprečitev prihoda dodatne enote JLA, katera je peš nadaljevala pot iz Matajurja proti mejnemu prehodu. V popoldanskem času je prišel Silvo Hrovat do enote z informacijo, da bo prišlo do napada na mejni prehod Robič. Zaukazano je bilo, da se iz 183. PDV določi izvidnico, katera ima nalogo pregledati cestišče in položaje JLA. Izvidnica v sestavi: 4. pripadnikov PDV je prišla 300m do položajev JLA. Na tem položaju pričakajo enoto DV pod vodstvom Carli Radkota, jim preda informacijo o položajih JLA, nakar se enota umakne nazaj do barikade. Na barikadi ostaja enota 183. PDV, kjer pričakuje stik z enoto JLA, katera je prihajala s strani Matajurja. Nastopi noč in močna nevihta. Vodu so bile dostavljene dežne palerine kobariških gasilcev ter hrana in čaj iz gostilne Franko.

28.06.1991 ob približno 00:30 se mimo barikade umakne policija in carina, čez 2 uri pa še enota DV. Po hudi nevihti ponoči in ko v jutranjih urah prestrežemo informacijo med enoto JLA in komandirjem mejnega prehoda Robič - Jelićem, da je enota JLA prišla do karavle Staro Selo, dobi enota menjavo na barikadi in se umakne v vas Robič (gostišče) na počitek. Ob 8.30 sem bil klican v Kobarid v Osnovno šolo Simona Gregorčiča, kjer sem prejel s strani poveljnika pokrajinskega štaba TO Goloba iz Idrije ukaz o zavzetju mejnega prehoda Robič. Plan napada je bil, da se po cesti približamo položajem JLA in frontalno napademo, za varovanje bokov (stran Matajurja) pa je zadolžen Alpski vod. Enota se zbere ob 9.30 pri gostilni v Robiču, kjer prevzame zaboj min za RB (metalec min) in podano povelje o napadu. Premakne se do barikade, katero odstrani, v tem času pride do sestanka med  mano in komandirjem Alpskega voda (Likar Zdravkotom). Po posvetu Likar Zdravko sprejme odločitev, da gre do Jeliča - poveljnika JLA in ga pozove k predaji. V kolikor ne pride nazaj v 30. minutah se izvrši povelje o napadu. Likar Zdravko se ob 11.30 vrne iz pogajanja in pove, da se bo vojska JLA predala. S strani 183.PDV se je organiziral minibus z voznikom Žagar Renatom, kateri je odšel na mejni prehod in prevzel vojake JLA. Pri barikadah se je vojake JLA pregledalo in razorožilo in po prošnji komandirja Jeliča, jih odpeljalo preko Sužida in Svina v Osnovno šolo Kobarid.

183. PDV je po prevzemu orožja JLA  poskrbel za varovanje konvoja in po srečnem razpletu odšel na počitek v Drežnico.

Po naslednjih nalogah (blokade karavle na Livških Ravnah, karavle Staro selo in vojašnice Tolmin), se je 183. PDV po 78 dneh vpoklica razdolži 19.07.1991.

Za zaključno misel pa:

Če se ozremo nazaj, lahko rečemo, da smo lahko ponosni na vsakega posameznika, ki je kakorkoli sodeloval pri osamosvojitvi mejnega prehoda Robič in je s svojimi dejanji in razumom pripomogel k osamosvojitvi brez uporabe vojaške sile.

Želim vam lepo druženje.

Besedilo: Iztok Uršič                           Foto: Igor Rutar, Dušan Komar